Ponos Vitezov Poljških
Nosilna stran nosi sliko sv. Petra, v ozadju pobočje Begunjščice z Roblekom, kar predstavlja del poljške srene, pašne skupnosti. Tako Roblekov dom, kakor domačija pod cerkvico (pri Gorjak) nosita hišno številko Poljče. S temi dejstvi je ta podoba dovolj velik dokaz, ki krasi prapor, da se lahko ponosno reče "sv. Peter nad Poljčami!"
V levem kotu se nahaja grb vasi, ki izhaja iz 14. stoletja – rod iz gradu Kamen, preseljen v Poljče, je imel grb s kroglo na ščitu. Desno zgoraj sta simbolično ključa vrat sv. Petra, zlat in srebrn (rumen in siv). Levo v sredini je letnica prve omembe kraja 1311, desno pa letnica 1523, ko je bila cerkev sv. Petra posvečena. Spodaj na obeh straneh sta izvezena encijana, rožice, ki krasijo pobočje, kjer se nahaja cerkev z domačijo.
Druga stran predstavlja grb Poljških vitezov, rod, ki se je v začetku 13. stoletja preselil iz gradu Kamen. Zadnji iz rodu poljških vitezov z imenom Jurij Poljški je umrl leta 1403, zato letnica levo v sredini.
Desno v sredini pa je letnica 2009, ki označuje začetek naše bratovščine, našega druženja – ko smo fantje z vasi pričeli s sodelovanjem in z našim delom kraju doprinesli nov, pozitiven veter. Ustanovna listina je v programu. Začetna imena izhajajo iz časa prvega piknika in postavljanja "našega prvega mlaja". Zadeva bo ob naslednji podobni priložnosti v detajle predstavljena, ko bo listina pripravljena in nov trak, na katerem bodo izvezena vsa nova imena našega društva.
Pred 10 leti sem našel arhive, ki jih danes predstavljam in z dovoljenjem avtorja grbov Jureta Sinobada l. 2017 predstavil prvo zastavo Vitezov Poljških, katera je postala naš uradni simbol. Kasneje je sledila še zastava vasi Poljče, ki je okras vsakega praznika, tako državnega kakor vaškega.
Vrh palice praporja krasi kokarda v obliki lipovega lista, na kateri sta vgravirana grba vasi Poljče in Poljških vitezov, vzdolž pa so v dve vrsti nanizani lipovi lističi (žebljički), na katerih so vgravirana imena donatorjev, kateri so to želeli, razvrščena na domačije, posameznike in društva. Vsem najlepša hvala!
"Dragi prijatelji, vedno, ko se kaj konča, nekaj zaključi, se drugo prične, pogledi segajo dalje, rojevajo se nove ideje... Mogoče pa kdaj našo vasico ovijejo popisane platnice, ko se izpiše knjiga, ki bo naš ponos vabila iz police."